Kdo skrbi za ustno higieno

Če menite, da je ustni higienik neka vrsta naprave za zobe, se motite. Gre namreč za posebno vrsto zdravstvenega delavca. Njegovo delo temelji predvsem na obravnavi paradontalne bolezni in preventivi. Lahko rečemo, da gre za precej nov poklic, ki pri nas še ni povsem uveljavljen.

Ključna naloga ustnega higienika je torej ta, da skrbi za preventivo v zobozdravstvu, predvsem pa to, da daje učinkovite nasvete ter motivacijo svojim pacientom. Na takšen način pričnejo veliko bolje skrbeti za ustno higieno oziroma za celotno zdravje svojih zob, jezika in obzobnega tkiva. Ustna higiena v resnici ne vključuje samo čiščenja zob s krtačko. Temeljito je treba očistiti še jezik ter preostali del ust.

Obisk pri ustnem higieniku

Ustni higienik bi vam moral vsaj enkrat na leto očistiti zobni kamen ter premeriti obzobne žepke. Nekateri pa bi ga morali obiskati tudi večkrat na leto; na primer vsi tisti, ki imajo sladkorno bolezen, kronične bolezni, srčno-žilne bolezni.

Za sicer zdrave paciente, ki so bolj nagnjeni k paradontalni bolezni, sta na leto priporočena dva obiska pri ustnem higieniku. Lahko torej rečemo, da je pogostost obiskov pri takšnem strokovnjaku odvisna prav od vsakega posameznika posebej.

Kaj je peskanje zob

Peskanje zob je poseben postopek v zobozdravstvu, kjer se uporablja naprava – peskalnik. Ta je bil izdelan za hitrejše ter še učinkovitejše čiščenje težje dostopnih zobnih področij v ustni votlini. S peskalnikom se lahko hitro doseže večjo belino zob, ker temeljito odstrani mehke zobne obloge ter madeže iz brazd ter jamic griznih ploskev zadnjih zob.

Peskanje zob temeljito očisti tudi črne madeže, ki so posledica posebnih kromogenih bakterij. Te na zobeh puščajo pigmente. Za takšno vrsto čiščenja zob se uporabljajo nastavke iz gume ter polirna pasta. Ti izjemno učinkovito odstranjujejo mehke zobne obloge ter tudi najtrdovratnejše madeže na zobeh.

AŠVAGANDA, ŽIVILO, KI POSKRBI DA BOSTE ZDRAVI IN VITALNI TUDI NA STARA LETA.

Kaj bi rekli, če bi vedeli, da obstaja zdravilo proti depresiji, tesnobi, stresu in demenci? Še več. Kaj bi rekli, če bi vam povedali, to kar obstaja niti ni zdravilo, temveč živilo ali bolje rečeno superživilo? Vsi vemo, da živila iz Indije, himalajskega dela sveta in drugih Azijskih kulinaričnih velesil vsebujejo snovi in substance, ki imajo blagodejen vpliv na človekovo telo in dušo. Eno takšnih živil se imenuje ašvaganda. Izgled ašvagande ni prav nič posebnega. Kot kakšni na drobno narezani koški daljše lesene palčke.

Kakšno živilo to je, si lahko najbolj predstavljamo, če poznamo ajurvede in kakšen je njihov smisel in namen. Vsekakor pa se za zelišča ašvaganda ne bi odločili, če bi predhodno poznali njeno ime oziroma prevod. Ime je sestavljeno iz dveh delov. Ashwa in ganda, pri čemer ashwa pomeni konj, ganda pa vonj. In če bi kdaj vohali ašvagando, bi si rekli, da ima vonj po prepotenem konju.

Oblika rastline je prav tako posebna. Cvetovi, ki so rumene barve, so oblikovani v obliki zvonca. Tako je rastlina že na videz zelo všečna. Njeni učinki pa so znani po celem svetu. Od porjanja do zmanjševanja toksičnosti v našem telesu. Čeprav je ašvaganda zelo zdravilna, je potrebno še vedno zmerno uživanje. Približno čajno žličko na dan, kar znaša okrog tri grame na mešanico. Zelo dobra novica je, da deluje tudi preventivno. Ni nam potrebno čakati, da zapademo v čustvene tegobe, ni potrebno čakati na izčrpanost.

Ašvaganda deluje tudi preventivno. Saj vemo kako je. Današnji časi so takšni, da smo precej natovorjeni z izzivi. Vsak dan hitimo, časa za sprostitev pa od nikoder. Zato je dobro imeti nekaj pri sebi, kar nas lahko v kar se da kratkem času razvedri in spravi v dobro voljo.

Najučinkovitejše pa je, če jo uživamo dnevno ob jutranjem obroku.